Gotščina – gradivo za učenje

Gotski jezik (got. *gutisko razda) je izumrli germanski jezik, ki so ga govorili Goti. Je edina ohranjena oblika vzhodne germanščine. Jezik nam je dostopen zaradi Wulfilovega prevoda Biblije v gotščino.

Slovnice, portali

Besedila

Slovarji

 

 

Advertisements

Kdo sliši narobe? – Laurel ali Yenny/Jenny

Pred kratkim se je na svetovnem spletu pojavil zvočni posnetek, ki je razdvoji javnost. Nekateri slišijo, da je izgovorjeno ime Jenny/Yenny, drugi pa razločno slišimo ime Laurel. Kdo se moti, kdo ima prisluhe, kdo ima pokvarjen sluh, čigavi zvočniki so zatajili?

Razlago je podal profesor David Alais z Univerze v Sydneyju. Pravi, da pri višji frekvenci slišimo Yenny, pri nižji pa Laurel. Razlika morda nastane tudi zaradi starosti, saj starejši ljudje višjih frekvenc ne slišijo več dobro in potemtakem slišijo Yenny.

Originalni posnetek je objavljen na spletnem slovaru Vocabulary.

Posnetek smo posneli s programom Audacity  in modificirali posnetek. Spremenili smo hitrost posnetka na 60% prvotne hitrosti. Pri tej hitrosti slišim izgovorjeno [jɛli].

Posnetke smo odprli še v programu Praat, ki je namenjen fonetičnim analizam.

Primerjajmo sonagrame originalnega posnetka in upočasnjenega posnetka (modra črta predstavlja osnovni ton, rdeče pike pa odražajo formantne vrednosti glasov).

Osnovni ton (angl. pitch) je

original

60_slower

Pri upočasnjenem posnetku je opazno to, da so frekvence nižje, tudi osnovni ton je pri upočasnjenem posnetku nižji.

Viri:

https://www.smh.com.au/technology/yanny-or-laurel-a-psychologist-settles-the-debate-once-and-for-all-20180516-p4zfqj.html

 

Interaktivna zgodovina nemčine v angleščini ali nemščini

Na spletni strani The Mouton Interactive Introduction to Historical Linguistic History of German Language so interaktivno predstavljena ključna poglavja iz zgodovine nemškega jezika, in sicer po jezikovnih ravninah.  Dodani so zvočni posnetki branja starejših besedil, preglednice, zemljeviti itd. Stran je brezplačna.

Povezava: http://www.donhauser.mouton-content.com/

 

 

Das Wort, ampak die Antwort – ko logika odpove!

Minilo je že nekaj let, odkar sem pri lektorskih vajah iz nemščine na fakulteti naredil to usodno napako, da sem besedo Antwort ‘odgovor’ postavil v srednji spol, ko pa sodi v žensko paradigmo. Do te rešitve sem prišel seveda s sklepanjem, saj se nemškim zloženkam dodeli spol glede na spol zadnje sestavine v zloženi besedi. Po tej logiki bi seveda beseda Antwort bila srednjega spola, saj je beseda Wort ‘beseda’ srednjega spola. Ta logika torej ne drži. Ker iščem odgovore na svoja vprašanja, sem se podal na iskanje tega razhajanja v zgodovino jezika.

Beseda Wort se od osmega stoletja do danes ni občutneje spremenila. Paradigma se je poenostavila, a slovnični spol besede je ostal enak, beseda sodi v srednji spol. Drugače pa je z besedo Antwort. Kakor pišeta brata Grimm v svojem slovarju nemškega jezika, je imela stara visoka nemščina (stvnem.) dve homonimni obliki antwurti, ena je bila ženskega spola, druga pa srednjega. V večini besedil prevladuje srednji spol, le pri Otfridu von Weisenburškem prevladuje oblika v ženskem spolu (spol določimo glede na končnice v stranskih sklonih). V srednji visoki nemščini (srvnem.) se besedi pojavita kot antwurt, ki je ženskega spola, in antwürti, ki je srednjega spola. Beseda v ženskem spolu se je veliko pogosteje uporabljala, zato se oblika v srednjem spolu ni obdržala. Tako ima nova visoka nemščina (nem.) le že obliko die Antwort. Ker je predpona (predponsko obrazilo) ant- postalo neproduktivno, so govorke in govorci izgubili občutek, da sta besedi strukturno povezani, zato se besedi Wort in Antwort nista razvijalo linearno. Dlje v zgodovino pa ne bomo šli!

Vir: Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854–1971). Deutsches Wörterbuch. Leipzig: S. Hirzel. Dostop: http://dwb.uni-trier.de/de/.

Slovarji za starejšo nemščino

Seznam obsega slovarje za staro visoko nemščino (nem. Althochdeutsch, s kratico Ahd.) ter srednjo visoko nemščino (nem. Mittelhochdeutsch, s kratico Mhd.).

Periodizacija zgodovine (visokega) nemškega jezika:

  • Stara visoka nemščina: 500–1050;
  • Srednja visoka nemščina: 1050–1350;
  • Zgodnja nova visoka nemščina: 1350–1650;
  • Nova visoka nemščina: 1650–.

Stara visoka nemščina

Srednja visoka nemščina

(v delu)

Poskus vokalizma in konzonantizma stare visoke nemščine (Althochdeutsch)

2814
Vir: http://www.adfontes.uzh.ch/2814.php (31. 8. 2017).

S pomočjo različnih virov – Horacek (1958), Schmidt (2007) in Nerius (2000) – sem povzel vokalizem in konzonantizem stare visoke nemščine (stvnem.).

VOKALIZEM (SAMOGLASNIKI)

Kratki vokalizem        
  sprednji centralni zadnji primeri iz stvnem.
visoki /i/   /u/ /i/ /rinnan/
        /u/ /sun/ ‚Sohn‘
sredinski /e/   /o/ /e/ /neman/ [ë]
  [ë]       /gesti/ [ẹ]
  [ẹ]     /o/ /korn/
        /a/ /gast/
nizki   /a/      
           
Dolgi vokalizem        
           
visoki /i:/   /u:/ /i:/ /tsi:t/ ‚Zeit‘
        /u:/ /hu:s/ ‚Haus‘
sredinski /e:/   /o:/ /e:/ /e:ra/
        /o:/ /no:t/
nizki   /a:/   /a:/ /ta:t/
           
Dvoglasniki        
           
visoki /ie/   /uo/ /ie/ /mieta/
  /io/     /io/ /biotan/
  /iu/     /iu/ /hiutu/
        /uo/ /guot/
sredinski /ei/   /ou/ /ei/ /ein/
        /ou/ /boum/

KONZONANTIZEM (SOGLASNIKI)

Mesto izgovora/ Način izgovora ustnični zobnoustnični   Dlesnični Nebni Mehkonebni Žrelni
Zaporniki p        b     t            d   k          g  
Nosniki           m                   n      
Vibranti               r      
Priporniki   v             f   s              ṡ        j x h
                        
Obstranski jezičnik               l      
Zlitniki pf     ts   kx  

Položaj fonema [w] je vprašljiv.

Viri:

Horacek, Blanka, 1958: Kleine Historische Lautlehre des DeutschenWien/Stuttgart: Wilhelm Braumüller.

Nerius, Dieter et. al., 2000: Deutsche Orthographie. 3. izdaja. Mannheim/Leipzig: Dudenverlag.

Schmidt, Wilhelm, 2007: Geschichte der deutschen Sprache. Ein Lehrbuch für das germanistische Studium. 10. prenovljena izdaja. Stuttgart: S. Hirzel Verlag.

 

2. del: Predlog sprememb nemškega pravopisa – Veliki ostri ẞ

Novi predlog dodaja tudi veliko tiskano črko za t. i. ostri <ß>. Ostri ß je mala tiskana črka in je bila v zapisih s samo velikimi tiskanimi črkami nadomeščena z dvema <SS>. Zdaj uvajajo možnost, da se v tem primeru zapiše velika tiskana črka <ẞ>, npr. Straße (ulica) – STRASSESTRAẞE.

S tem želi novi predlog slediti praksi, ki jo izvajajo nemški in avstrijski državni organi pri izdajanju osebnih dokumentov, kjer so priimek, dekliški priimek ter ime zapisani s samimi velikimi črkami. Ti namreč starega pravila, da se mora mala črka <ß> pisati v tem primeru kot <SS> niso upoštevali, sam bi tako spremenili osebni podatek osebe in ne bi bilo mogoče več sklepati, kako se oseba imenuje oz. piše. Npr. če se nekdo piše Großmann, bi njegov priimek pri zapisu z velikimi tiskanimi črkami spremenili v GROSSMANN. Tako bi bila priimka Großmann in Grossmann enaka in bi to vodilo še  do morebitnih dodatnih zapletov. Dodana velika črka <ẞ> je smiselna, saj je nenavadno, da med same velike črke zapisujemo malo črko <ß>.

Gre torej za novo možnost in ne za strogo pravilo.

Kako lahko to črko/grafem natipkamo?

Koda črke je 1e9e. Najprej natipkamo to kodo, nato pa hkrati pritisnemo levi Alt in X (deluje v programu MS Word).

Vir: Rat für deutsche Rechtschrebung: BERICHT. des Rats für deutsche Rechtschreibung über die Wahrnehmung seiner Aufgaben in der Periode 2011 bis 2016. Hrsg. von Kerstin Güthert. Juni 2017.

Povezava na 1. del: Predlog sprememb nemškega pravopisa – Zapisovanje stalnih besednih zvez (2017)